Slavnostni nagovor Tomaža Ebenšpangerja ob podelitvi nagrade Piranesi 2025

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, cenjeni gostje.

Dear colleagues, distinguished guests,

It is a great pleasure to welcome you to the Piranesi Awards 2025, the highlight of the Piran Days of Architecture. Tonight, we’re here to celebrate creativity, vision, and the power of architecture to bring people, cultures, and ideas together.

Congratulations to all the nominees and winners — your work reminds us that architecture is not only about building structures, but about building meaning, community, and hope for the future.

Piranski dnevi arhitekture in nagrada Piranesi imata v slovenskem in evropskem prostoru posebno vlogo, saj že več desetletij povezujeta lokalno in mednarodno ter pomembno vplivata na arhitekturno kulturo, kritično mišljenje in odnos do prostora. Dogodek poteka v prostoru, ki je že sam po sebi križišče kultur. To mu daje značaj odprte in edinstvene platforme za dialog med arhitekti različnih okolij in generacij ter mu daje pomen, ki presega lokalne meje.

Predavanja, razstave in nagrada Piranesi niso namenjeni zgolj slavljenju dosežkov, temveč razmisleku o tem, kaj danes razumemo kot dobro arhitekturo. Vsaka nagrada je interpretacija duha časa in opomnik, da mora arhitektura ostati odgovorna, občutljiva in premišljena.

Dogodek ima tudi pomembno pedagoško razsežnost. Sodelovanje študentov in študentska nagrada ustvarjata okolje, v katerem se srečujejo izkušnje in svežina, mojstrstvo in raziskovanje. To kroženje znanja in idej je temelj napredka stroke.

The Piran Days of Architecture and the Piranesi Award stand as a long-lasting meeting point of diverse cultures, viewpoints, and generations. They offer an open platform where architectural ideas are exchanged and questioned, extending the conversation well beyond local borders.

 Rather than simply honouring achievements, the event invites reflection on what responsible and meaningful architecture should represent today.

 With its strong educational dimension, it brings students and experienced architects into dialogue, creating a space where knowledge circulates and new perspectives emerge.

 Letošnja tema nas opominja na bistvo našega dela. Arhitektura nikoli ni zgolj estetska gesta. Vsak prostor nosi pomen in vsaka odločitev – od izbire lokacije do detajla – je izjava o vrednotah. Arhitektura vedno oblikuje odnose: med ljudmi, med človekom in naravo, med preteklostjo in prihodnostjo. Ko tega ne prepoznamo, izgubi svojo etično razsežnost.

 Nominacije za nagrado Piranesi so pravzaprav preizkus tega zavedanja. Vsaka izbira odraža pogled na to, kaj arhitektura danes pomeni in kakšno vlogo ima v svetu. Nagrada Piranesi izstopa po dveh merilih – kontekstualnosti in inovativnosti. V njunem prepletu se razkriva resnični pomen letošnje teme.

Tudi letošnji slovenski izbor nominacij to potrjuje. Predstavljena so dela različnih meril in značajev – od javnih stavb in krajinskih ureditev, do manjših, intimnejših projektov ter eksperimentalnih pristopov. Prav v manjših, premišljenih arhitekturah se pogosto najjasneje pokaže, kako lahko z omejenimi sredstvi in lokalnimi viri ustvarimo prostor s pristnim družbenim pomenom.

A letošnja tema nas opozarja še na nekaj: refleksija sama po sebi ni dovolj. Če arhitektura ni nevtralna, potem tudi brezbrižnost do nje ni. Vsaka odločitev, ki arhitekta izključi ali trivializira njegov prispevek, ima prostorske in družbene posledice. Arhitekturni diskurz mora zato preseči meje stroke – iz dvorane avditorija stopiti med ljudi, v šole, občine, podjetja in medije. Le ob razumevajočih, odgovornih in arhitekturno ozaveščenih naročnikih bo dobra arhitektura postala del našega vsakdana, ne redka izjema.

This year’s theme reminds us that every design choice shapes how we live together. The Piranesi Award highlights works that respond to context with responsible creativity, as seen in this year’s diverse Slovenian selection.

Ultimately, the theme calls for broader public awareness, since only an informed society can make quality architecture an everyday reality.

Morda se prihodnost arhitekture začne prav tukaj: v spoznanju, da govoriti o prostoru pomeni govoriti o nas samih. Da biti arhitekt pomeni prevajati med idejo in življenjem. In morda je prav to najlepša naloga arhitekture – da s prostorom, ki ga ustvari, ohranja vero v možnost boljšega sveta, in ima moč, da gradi upanje.

Hvala. Thank you.