Predstavitev študentske arhitekturne delavnice Več kot Avditorij

Vljudno vabljeni na predstavitev študentskih arhitekturnih delavnic »VEČ KOT AVDITORIJ«, ki bo 20. marca 2026 ob 18. uri v Avditoriju Portorož.

V sklopu Piranskih dnevov arhitekture 2025 so na pobudo Avditorija Portorož – Portorose in Galerije Dessa organizirali študentsko arhitekturno delavnico, na kateri so sodelovali študenti in mentorji Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Ideje, ki so nastajale v dialogu med študenti, mentorji in strokovno javnostjo, presegajo zgolj arhitekturne rešitve, dotikajo se identitete prostora in njegove družbene vloge. Pred nami je izziv, kako iz spoštovanja do preteklosti oblikovati pogumno vizijo jutrišnjega dne. Če je bil Avditorij leta 1972 simbol napredka, je danes priložnost, da znova postane laboratorij idej - več kot dvorana, več kot infrastruktura. Več kot Avditorij.

Na predstavitvi bodo sodelovali:

Pozdrav: Borut Bažec, direktor Avditorija Portorož – Portorose

Uvod: Nives Marvin, umetnostna zgodovinarka in upokojena kustosinja Obalnih galerij Piran, in mag. Tomi Brezovec, višji predavatelj na UP FTŠ Turistica in velik poznavalec zgodovine turizma v regiji

Pobudnika: Maja Ivanič in Anže Koren, Galerija Dessa in dolgoletna organizatorja mednarodne konference Piranski dnevi arhitekture

Mentorja: izr. prof. Uroš Lobnik in doc. Mitja Zorc

Študenti: Naia Vilar, Maša Čuček Bezjak, Gašper Grebenšek in Vid Greif

Pisalo se je leto 1972. Arhitekt Edo Mihevc je Avditorij zasnoval kot sodoben, funkcionalen objekt, ki ima lahkoten in dinamičen organski izraz. Prepoznavna zunanja podoba skriva razgibano notranjost, namenjeno kulturnim dogodkom in kongresom. Ko je bil leta 1972 Avditorij odprt, ni nastala le nova dvorana, udejanjila se je vizija. Objekt, zasnovan v času intenzivnega turističnega in družbenega razvoja Portoroža, je bil eden prvih namensko grajenih kulturno-kongresnih centrov v nekdanji Jugoslaviji. Pomenil je infrastrukturni odgovor na ambicijo prostora, ki je želel preseči sezonskost turizma in postati stičišče idej, znanja, umetnosti in mednarodnih srečanj.
V petih desetletjih je Avditorij prehodil več razvojnih obdobij. Doživel je razcvet kongresne dejavnosti, prestrukturiranje po osamosvojitvi ter postopno postal simbol kulturnega utripa Slovenske Istre. Njegova neprekinjena prisotnost potrjuje njegovo trdnost in pomen v prostoru, hkrati pa odpira vprašanje, kako se danes
prilagoditi novim razmeram. Čas je pustil jasne sledi. Manjše prenove so skozi leta odgovarjale na sprotne potrebe, vendar nikoli niso celostno obravnavale prostora. Dostopnost, logistični tokovi in energetska učinkovitost danes zahtevajo novo interpretacijo.

Prav iz tega izhodišča izhajajo arhitekturne delavnice Več kot Avditorij. Gre za premislek o tem, kako ohraniti arhitekturno identiteto in zgodovinski pomen objekta ter ga hkrati prilagoditi sodobnim potrebam. Postavljajo se vprašanja prostorske prilagodljivosti, prijaznosti do uporabnikov in večje odprtosti stavbe javnemu prostoru.

Cilj je Avditorij usmeriti k širši viziji, kot živemu delu mesta in sodobnemu, trajnostno usmerjenemu kulturnemu središču prihodnjih desetletij.