Venustas - poetike arhitektov

Arhitekturno ustvarjanje se ne začne in ne konča pri načrtovanju stavb ali urejanju prostora. Za načrti, tlorisi in modeli stoji ustvarjalna osebnost, katere način razmišljanja pogosto presega meje arhitekturne discipline ter se izraža tudi skozi likovne in druge vizualne medije. Risba, slikarstvo, fotografija in druga vizualna dela niso zgolj spremljevalci arhitekturne prakse, temveč samostojni načini raziskovanja prostora, svetlobe, forme, človeka in sveta.

Razstava predstavlja ta manj znani, vendar bistveni del ustvarjalnega opusa arhitektov.

Prikazana dela niso priprava na arhitekturni projekt ali njegova razlaga, temveč avtonomna umetniška dela, v katerih se razkrivajo osebna občutljivost, domišljija, spomin, intuicija in individualna poetika posameznega avtorja. Če arhitektura ustvarjalnost povezuje z zahtevami funkcije, konstrukcije in prostora, likovni in vizualni mediji omogočajo svobodnejše raziskovanje idej, podob in občutij.

Naslov razstave izhaja iz Vitruvijevega pojma venustas, ki poleg lepote označuje tudi ustvarjalno razsežnost arhitekturnega mišljenja – sposobnost opazovanja, interpretacije in umetniškega izražanja. V času, ko arhitekturno delo vse bolj določajo digitalna orodja in tehnološki procesi, razstava opozarja na trajno vrednost osebnega ustvarjalnega izraza, ne glede na izbrani medij. Risba, fotografija, slika ali druga vizualna forma ostajajo pomembna izhodišča arhitektovega razumevanja prostora in sveta.

Vsak avtor razvija svoj prepoznavni likovni oziroma vizualni jezik ter izbira medij, ki najbolj ustreza njegovemu ustvarjalnemu izrazu. Dela se med seboj razlikujejo prav toliko, kolikor se razlikujejo njihove ustvarjalne poetike. Povezujejo pa jih radovednost, odprtost do sveta in veselje do ustvarjanja. Skupaj razkrivajo, da sta likovno in vizualno izražanje neločljiv del arhitektovega ustvarjalnega mišljenja ter pomemben vir njegovega razumevanja prostora, človeka in kulture.

V ciklu dveh razstav se prikazuje skupno 10 ustvarjalcev s področja arhitekture, krajinske arhitekture in scenografije. Prva razstava je namenjena sledečim avtorjem: Peter Gabrijelčič, Meta Hočevar, Uroš Lobnik, Tanja Simonič Korošak, Robert Potokar. Druga razstava, ki bo sledila prvi v naslednjem letu, pa naslednjim: Blaž Budja, Jurij Kobe, Ana Kučan, Aleksander Saša Ostan, Janko Zadravec.

Razstava je zasnovana kot odprta platforma za predstavitev likovnega ustvarjanja arhitektov in krajinskih arhitektov, z željo, da se v prihodnje predstavi tudi širši krog ustvarjalcev.

Koncept in zasnova razstave

Uroš Lobnik, Robert Potokar

Uvodno besedilo

Miha Dešman

Razstavljavci (skice, risbe, fotografije, drugi vizualni mediji ter spremna besedila)

Peter Gabrijelčič, Meta Hočevar, Uroš Lobnik, Tanja Simonič Korošak, Robert Potokar

Grafično oblikovanje

Ivan Ilić

Producent razstave

Galerija DESSA

november 2026