išči

SLOVENSKE NOMINACIJE PIRANESI


SLOVENSKE NOMINACIJE PIRANESI

Letošnji slovenski nacionalni selektor Luka Skansi je izbral 5 projektov, ki se bodo 17. 11., ko prične z delom mednarodna žirija, sestavljena iz PDA predavateljev, potegovali za nagrado Piranesi 2017: 

1 Družinska kapelica pri Bovcu, 2017/Family chapel at Bovec, 2017, Architect: Atelje Ostan Pavlin: Aleksander S. Ostan, Nataša Pavlin, sodelavca: Dušan Moll, Saša Aracki
2 Prenova domačije Vrlovčnik v Matkovem Kotu, 2017/Renovation of homestead Vrlovčnik in Matkov Kot, 2017, Architect: Medprostor: Rok Žnidaršič, Jerneja Fischer Knap, Žiga Ravnikar
3 Lesena bivanjska enota v Ljubljani, 2017/Wooden living unit in Ljubljana, 2017, Architects: OFIS arhitekti, C+C, C 28, AKT, izvajalec/contractor Permiz
4 Vhodni paviljon v Volčji Potok, 2017/Entrance pavilion to Volčji Potok, 2017, Architect: Arrea arhitektura
5 Hiša dimnik, Logatec, 2016/Chimney house, Logatec, 2016, Architect: Dekleva Gregorič arhitekti

 

Študentske nominacije:

Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani, selektorja Mitja Zorc in Anja Planišček
1 AMASIKO: Učni center za otroke z ulic, Kabale, Uganda, 2017, Študenti: Anže Briški, Luka Derlink, Nastja Fingušt, Tina Hostinger, Eva Ivačič, Alessandro De Ioannon, Laura Klenovšek, Mojca Lebeničnik, Ženja Maher, Mojca Mlinar, Rok Primažič, Polona Lona Pušnik, Gaber Robežnik, Giulia Sgro, Vesna Skubic, Nace Šinkovec, Matic Škarabot, Andrej Štornik, Janja Šušnjar, Jure Ule, Aleš Žmavc; Mentorji: izr. prof. Anja Planišček, prof. dr. Aleš Vodopivec, doc. dr. Tomaž Slak, asist. Gašper Medvešek, teh. sod. Katja Martinčič, Klara Bohinc, Primož Pavšič
2 LEPOTA NEPOPOLNOSTI: paviljon Občine Bistrica ob Sotli, Študenti: Denis Hitrec, Eva Matijašević, Mentorji: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, asist. Primož Žitnik, teh.sod. Ajdin Bajrović, Dominik Košak
 
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, selektor Robert Potokar 
1 Štanjel: Kraški park, 2017/Štanjel: Karst park, 2017, Študent: Anamarija Fink, Mentor: Uroš Lobnik
2 Revitalizacija vrha Piramide, Maribor, 2017/Revitalization of the Piramida peak in Maribor, 2017, Študent: Mina Gutović, Mentorja: Gregor Reichenberg, Tomaž Ebenšpanger

 

Obrazložitev slovenskega selektorja

Dialektika

 

Letošnji izbor projektov za nagrado Piranesi želi poudariti posebnost sodobne slovenske arhitekturne produkcije, ki jo zaznamuje in zaradi katere se na različne načine tudi razlikuje od današnje produkcije nekaterih evropskih oziroma sosednjih bivših jugoslovanskih držav. In sicer je to njen dialektičen odnos do realnosti, v kateri deluje.

 

Ne gre le za novo ali reiterirano obliko kontekstualizma, ki vsekakor predstavlja kvaliteto nekaterih najbolj zanimivih projektov zadnjih par desetletij v Sloveniji. Tudi ne samo za – čeprav izredno originalno – senzibilnost do obnove, bodisi na ravni urbanega ali arhitekturnega merila. Gre za bolj subtilno in s tem tudi kompleksno interakcijo z okoljem, ki je prostorska, materijalna, ekonomska. Projekti delujejo na ravni ambientalnih, taktilnih in fizičnih odnosov do konteksta, znotraj kulis urbanih in podeželjskih figur, pa tudi na eksperimentiranju odnosov med novimi stanovanjskimi in konstrukcijskimi tipologijami znotraj tradicionalnih materialov ter znotraj ekonomskih in produkcijskih sposobnosti slovenskega trga. Torej niso le rezultat ambienta, ampak želijo biti z vseh možnih strani z njim pogojeni, v najširšem pomenu te besede.

 

Prav v tem smislu je dialektičen tudi današnji odnos najbolj originalnih slovenskih arhitektov do okolja: v etimološkem smislu govorimo o dià-legein, o aktu »govora skozi« kontekst, kjer postane ta akt, ta tèchne, “umetnost” dialoga, akt »zbiranja« različnih fragmentov realnosti v eno skupno entiteto.

 

Svežina te dialektike se izraža danes z med seboj različnimi interpretacijami, reinvencijami ali interakcijami z ambientom: interpretacija stare tipologije in tehnologije cerkvene arhitekture, celo preko filtra tradicije modernističnega izročila (posebej De Klerk in Aalto); interakcija z naravo s tridimenzionalno leseno konstrukcijo (paviljon); študija minimalnih bivalnih enot iz lesene konstrukcije, v sodelovanju s proizvajalcem, podjetjem, ki trži slovenski les; reinvencija tradicionalne tipologije in figure hiše v podeželjskem kontekstu; obnova stare hiše s staro tehnologijo in novim oblikovanjem. Vsi ti projekti – kot mnogi drugi, zgrajeni v zadnjem desetletju – najdejo svoj smisel, svojo poetiko v nikoli podložni dialektiki s prostorom, preteklostjo, realnostjo.

 

Ni potrebno preveč izpostavljati aktualnosti takšne metodologije – homologacija, standardizacija in dekontekstualizacija arhitekture predstavljajo danes morda najbolj problematične aspekte krize globalizirane in neoliberalistične produkcije. Slovenija zaenkrat daje na krizo izredno originalne odgovore.

Luka Skansi

 

Letošnji slovenski nacionalni selektor Luka Skansi je izbral 5 projektov, ki se bodo 17. 11., ko prične z delom mednarodna žirija, sestavljena iz PDA predavateljev, potegovali za nagrado Piranesi 2017: 

1 Družinska kapelica pri Bovcu, 2017/Family chapel at Bovec, 2017, Architect: Atelje Ostan Pavlin: Aleksander S. Ostan, Nataša Pavlin, sodelavca: Dušan Moll, Saša Aracki
2 Prenova domačije Vrlovčnik v Matkovem Kotu, 2017/Renovation of homestead Vrlovčnik in Matkov Kot, 2017, Architect: Medprostor: Rok Žnidaršič, Jerneja Fischer Knap, Žiga Ravnikar
3 Lesena bivanjska enota v Ljubljani, 2017/Wooden living unit in Ljubljana, 2017, Architects: OFIS arhitekti, C+C, C 28, AKT, izvajalec/contractor Permiz
4 Vhodni paviljon v Volčji Potok, 2017/Entrance pavilion to Volčji Potok, 2017, Architect: Arrea arhitektura
5 Hiša dimnik, Logatec, 2016/Chimney house, Logatec, 2016, Architect: Dekleva Gregorič arhitekti

 

Študentske nominacije:

Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani, selektorja Mitja Zorc in Anja Planišček
1 AMASIKO: Učni center za otroke z ulic, Kabale, Uganda, 2017, Študenti: Anže Briški, Luka Derlink, Nastja Fingušt, Tina Hostinger, Eva Ivačič, Alessandro De Ioannon, Laura Klenovšek, Mojca Lebeničnik, Ženja Maher, Mojca Mlinar, Rok Primažič, Polona Lona Pušnik, Gaber Robežnik, Giulia Sgro, Vesna Skubic, Nace Šinkovec, Matic Škarabot, Andrej Štornik, Janja Šušnjar, Jure Ule, Aleš Žmavc; Mentorji: izr. prof. Anja Planišček, prof. dr. Aleš Vodopivec, doc. dr. Tomaž Slak, asist. Gašper Medvešek, teh. sod. Katja Martinčič, Klara Bohinc, Primož Pavšič
2 LEPOTA NEPOPOLNOSTI: paviljon Občine Bistrica ob Sotli, Študenti: Denis Hitrec, Eva Matijašević, Mentorji: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, asist. Primož Žitnik, teh.sod. Ajdin Bajrović, Dominik Košak
 
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, selektor Robert Potokar 
1 Štanjel: Kraški park, 2017/Štanjel: Karst park, 2017, Študent: Anamarija Fink, Mentor: Uroš Lobnik
2 Revitalizacija vrha Piramide, Maribor, 2017/Revitalization of the Piramida peak in Maribor, 2017, Študent: Mina Gutović, Mentorja: Gregor Reichenberg, Tomaž Ebenšpanger

 

Obrazložitev slovenskega selektorja

Dialektika

 

Letošnji izbor projektov za nagrado Piranesi želi poudariti posebnost sodobne slovenske arhitekturne produkcije, ki jo zaznamuje in zaradi katere se na različne načine tudi razlikuje od današnje produkcije nekaterih evropskih oziroma sosednjih bivših jugoslovanskih držav. In sicer je to njen dialektičen odnos do realnosti, v kateri deluje.

 

Ne gre le za novo ali reiterirano obliko kontekstualizma, ki vsekakor predstavlja kvaliteto nekaterih najbolj zanimivih projektov zadnjih par desetletij v Sloveniji. Tudi ne samo za – čeprav izredno originalno – senzibilnost do obnove, bodisi na ravni urbanega ali arhitekturnega merila. Gre za bolj subtilno in s tem tudi kompleksno interakcijo z okoljem, ki je prostorska, materijalna, ekonomska. Projekti delujejo na ravni ambientalnih, taktilnih in fizičnih odnosov do konteksta, znotraj kulis urbanih in podeželjskih figur, pa tudi na eksperimentiranju odnosov med novimi stanovanjskimi in konstrukcijskimi tipologijami znotraj tradicionalnih materialov ter znotraj ekonomskih in produkcijskih sposobnosti slovenskega trga. Torej niso le rezultat ambienta, ampak želijo biti z vseh možnih strani z njim pogojeni, v najširšem pomenu te besede.

 

Prav v tem smislu je dialektičen tudi današnji odnos najbolj originalnih slovenskih arhitektov do okolja: v etimološkem smislu govorimo o dià-legein, o aktu »govora skozi« kontekst, kjer postane ta akt, ta tèchne, “umetnost” dialoga, akt »zbiranja« različnih fragmentov realnosti v eno skupno entiteto.

 

Svežina te dialektike se izraža danes z med seboj različnimi interpretacijami, reinvencijami ali interakcijami z ambientom: interpretacija stare tipologije in tehnologije cerkvene arhitekture, celo preko filtra tradicije modernističnega izročila (posebej De Klerk in Aalto); interakcija z naravo s tridimenzionalno leseno konstrukcijo (paviljon); študija minimalnih bivalnih enot iz lesene konstrukcije, v sodelovanju s proizvajalcem, podjetjem, ki trži slovenski les; reinvencija tradicionalne tipologije in figure hiše v podeželjskem kontekstu; obnova stare hiše s staro tehnologijo in novim oblikovanjem. Vsi ti projekti – kot mnogi drugi, zgrajeni v zadnjem desetletju – najdejo svoj smisel, svojo poetiko v nikoli podložni dialektiki s prostorom, preteklostjo, realnostjo.

 

Ni potrebno preveč izpostavljati aktualnosti takšne metodologije – homologacija, standardizacija in dekontekstualizacija arhitekture predstavljajo danes morda najbolj problematične aspekte krize globalizirane in neoliberalistične produkcije. Slovenija zaenkrat daje na krizo izredno originalne odgovore.

Luka Skansi

 

išči